Kdo bo vodil skupine?
Program bosta vodili raziskovalka in terapevtka s predhodnimi delovnimi izkušnjami z družinami (vsaj pet let).
Več o raziskovalki si lahko preberete tukaj.
Druge terapevtke (vsaka bo vodila eno predvideno skupino):
-
Alenka Lanz,
-
Metka Skubic in
-
Janja Frelih Gorjanc.
Alenka Lanz; zakonska in družinska terapevtka ter kandidatka za doktorski naziv iz Zakonske in družinske terapije, licencirana s strani Združenja ZDT Slovenije z večletnimi izkušnjami vodenja terapevtskih skupin tudi za mlade mamice in deljenje prispevkov s področja starševstva.
dr. Metka Skubic; dipl.bab., univ. dipl ped., magistrirala in doktorirala s področja Zakonske družinske terapije. Njeno znanstveno-raziskovalno in terapevtsko delo je usmerjeno v razumevanje vedenja novorojenčka, pomen prvega dotika med staršem in novorojenčkom ter izzivi prehoda v starševstvo. Prejela je licenco za delo s starši in novorojenčki po metodi The Newborn Behavioural Obsevations System (NBO) (izdala The Brazelton Institute, Harvard Medical School, Boston). V zadnjem času se intenzivno ukvarja tudi z znanstveno-raziskovalnim delom na področju poroda, perinatalne travme.
Janja Frelih Gorjanc; psihologinja, zakonska in družinska terapevtka ter supervizorzka z licenco s strani Socialne zbornice Slovenije in Združenja ZDT Slovenije, prav tako z zaključenim doktorskim študijem iz Zakonske in družinske terapije, EuroPsy certifikatom za področje zdravstva in klinične psihologije ter Focusing praktik, ki ima obsežne izkušnje na področju prehoda v starševstvo v obliki predavanj, priprav, vodenja skupin in objavljanja prispevkov.
Koliko udeleženk bo v eni skupini?
V eni skupini bo do 10 udeleženk.
Kje se bo skupina izvajala?
Skupine se bodo izvajale v dveh mestih, v Ljubljani in Kranju.
V Ljubljani se bodo skupine izvajale na Frančiškanskem družinskem inštitutu.
V Kranju se bodo skupine izvajale v terapevtskem središču Krog.
Zakaj bi se naj vključila v skupino?
Morda si mislimo, da glede na to da so naše mame in vse ženske pred nami zmogle, bomo pa še me. In tako je prav. Toda, kaj so ženske pred nami doživljale ob vstopu v materinstvo, nam pogosto ostaja prikrito. Vedno več žensk se v obporodnem obdobju sooča z občutki tesnobe in žalosti. Zakaj? A ni vstop v materinstvo najsrečnejše obdobje v življenju, sploh za nas ženske? Je, vendar to ni edino doživljanje. Materinstvo je vse. Najvišja gora in najnižja dolina in kar je vmes. Tu je nekaj izjav mamic, kako so doživljale najbolj zgodnje obdobje s svojim prvim dojenčkom:
“Življenje z dojenčkom res ni tako kot sem pričakovala … Materinstvo ni vedno tako srečno in lepo, kot to vidiš v medijih, vse te vesele družinice …”
“Mislila sem, da materinstvo in skrb za dojenčka prideta naravno … Potem pa, ko sem rodila dojenčka, sem šele spoznala, kako v bistvu res nimam pojma, kaj moram delati. Ta moja nevednost je bila prav zastrašujoča, na nek način me je bilo ves čas strah in na trenutke me je lovila panika.”
“Še nikoli prej nisem skrbela za dojenčka in zdaj ga imam doma, sama sem z njim cele dneve, nenehno joka in počutim se obupana. Ne morem verjeti, kako nepripravljena sem na to … na materinstvo.”
“Ko sem bila noseča, sem si predstavljala, kako se bo moj dojenček lepo podojil in potem nekaj ur spal, da lahko jaz kaj postorim. Pričakovala sem, da bom neke vrste ‘super mama’, ‘super gospodinja’, ‘super partnerka’… Zdaj pa sploh ni tako, nikoli si nisem mislila, kako vseobjemajoče bo materinstvo, pravzaprav sploh nisem vedela, kaj pričakovati …”
To ni še ena “šola za starše”, v naši skupini se ne bomo učili o pravilnem previjanju dojenčka in podobno. Gre za čustveno in mentalno pripravo, ki te bo seznanila z realnimi izzivi zgodnjega obdobja materinstva. Z udeležbo v naši skupini boš vedela, kaj lahko pričakuješ ob vstopu v materinstvo, kako se soočati z izzivi, kot so stiske, strahovi in negotovost. Dala ti bo načrt, s katerim boš lahko zaživela kot mama.
Kdo se lahko vključi v skupino?
Program je namenjen vsem ženskam, ki pričakujejo svojega prvega otroka in bodo ob času začetka izvajanja skupine v vsaj 20. tednu in ne čez 30. teden nosečnosti.
Kakšne so obveznosti udeleženk?
Sodelovanje bo od vas zahtevalo redno udeležbo skupine, osem srečanj v drugi polovici vaše nosečnosti.
Kot udeleženke v raziskavi boste prejele tudi vprašalnike, ki jih boste trikrat izpolnjevale. Enkrat pred začetkom programa, enkrat po in še zadnjič tri mesece po rojstvu dojenčka. Na koncu programa boste prav tako dobile priložnost, da raziskovalki opišete, kako ste se počutile v skupini in kakšen se vam je zdel program.
Koliko stane udeležba skupine?
Ker projekt poteka v okviru študentske raziskovalne naloge, bo udeležba BREZPLAČNA.
Kako je program nastal?
V prvem delu doktorske naloge smo skozi obsežno analizo objavljenih raziskav na temo doživljanja žensk, ko postajajo mame, in skozi razprave s petimi strokovnjaki s tega področja, ki delajo s to populacijo, oblikovali nov konceptualni okvir o prehodu v materinstvo.
Konceptualni okvir je način razmišljanja, kot neke vrste načrt, s katerim na celosten in jasen način lahko predstavimo nek fenomen, kot je na primer postati mama. V naš konceptualni okvir smo zajeli vsa obdobja prehoda v materinstvo, vključno z nosečnostjo, odkrili smo različne procese, ki se odvijajo in prepoznali ključne dejavnike, ki vplivajo na doživljanje žensk v tem ranljivem obdobju.
Ta načrt, podprt z desetletji znanosti in izkušnjami strokovnjakov, nam je služil kot osnova pri razvijanju terapevtskega preventivnega programa, s katerim si prizadevamo ženskam nuditi učinkovito podporo pri prehajanju v in pripravo na materinstvo.